Kategorija: slovenska literatura, biografije in spomini, erotika
Opis: Zgodbe, spontano nanizane, iskrene o intimnih odnosih med moškim in žensko od začetka 20. stoletja dalje. Unikatne zgodbe o spolnosti naših prednikov, primerne za bralce vseh starosti. Tenkočutno brskanje po preteklosti, da bi ohranili spomin. Vzponi in padci, napake in vrline ljudi, ki so nas obkrožali, pa je bilo premalo časa, da bi nam povedali, kaj vse so doživljali. Knjiga je opomin, da še tako slabe stvari rodijo nekaj dobrega. Milena Miklavčič je pisateljica, pravljičarka, publicistka, novinarka in raziskovalka iz Žirov. Večkrat je bila za svoje pisanje nagrajena. Ostala dela: Pri hrastu na levo, Kdo je razdrl lastovičje gnezdo, Gal in lačne hruške, Ženske, Usode itd. Ima lastni blog in v okviru Slovenskih klekljarskih dni v Žireh že več let zapored organizira Literarne natečaje, sodeluje na srečanju mladinskih piscev in je na sploh zelo aktivna.
Mnenje: Od nekaj ljudi sem slišala, da je ta knjiga "vau", da to je pa treba prebrat, ker opisuje spolno življenje naših prednikov. In ja...tudi jaz sem jo vzela v roke. Brala sem tudi komentarje na goodreads, kjer je knjiga kar precej kritizirana.
Moje mnenje pa je sledeče, na začetku se mi je zdela zelo zanimiva in sem že imela v glavi, da ji dam oceno 5, zakaj ne. Bolj kot sem jo prebirala, bolj me je dolgočasila in je moje navdušenje kar upadlo. Motilo me je pisateljičino narečje, sem iz bližine doma in tudi mi uporabljamo takšne besede, ampak mi jih več kot pol nejasnih, za nekatere so bili prevodi za večino pa ne, kar me zelo moti. Potem me je motilo, ker se je ogromno stvari ponavljalo, na primer v dveh poglavjih je opisana oz. omenjena ista stvar.
Drugače pa zelo pohvalno pisateljici, da je zbrala tako različne in zanimive podatke, kar je moralo biti zelo težko in dolgotrajno. Priporočam knjigo vsem, da vidite, kako jim je bilo včasih težko ne tako kot danes, ko imamo polne riti vsega.
Najbolj zanimiv del je seveda o spolnosti, kako je bilo takrat vse "nagravžno". V spomin se mi je vtisnil odlomek, ki opisuje kako se delali splave. Nek gospod v vasi je to opravil kar s ročajem od metle, malo je požokal in ženska je splavila, seveda je bilo veliko primerov, ko se je tudi ona potem okužila z marsičem in ji ni uspelo preživeti.
V zadnjem delu, ko pisateljica opisuje svoje prednike, sem se malo zmedla, ker nisem več vedela čigav sin, oziroma kaj je z njo v sorodu, vendar to ni bilo tako pomembno, kot to kaj se jim je dogajalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar