sobota, 30. december 2017

ŽIVALSKA FARMA : George Orwell

knjiga s politično vsebino


Ocena: 4
Kategorija: pravljica

Opis: Prašič je najpametnejša žival … pa najbolj požrešna tudi
Nekega dne postane živalim na farmi gospoda Jonesa vsega zadosti. Ker se človeški gospodar le opija, ne skrbi zanje, ampak jih le izkorišča, se organizirajo in izvedejo revolucijo. Nadalje so sami gospodarji in gospodarice na farmi in zaživijo v radosti in pravičnosti, s srečnim koncem že na začetku romana. No ja… Sam avtor je za pričujoče delo napisal, da je to prvi roman, v katerem mu je uspelo politične in umetniške namene zliti v eno celoto. Roman se res lista gladko, se bere s slastjo, tekoče, kot smešno žalostna pravljica, ki pa se vendar odvija zelo naravno realistično, da njen razvoj zaradi povsem logičnih psiholoških jeder, ki si zaporedno sledijo, ne more presenetiti niti otrok. »Ja,« si porečemo na koncu, »tako pač je s človeško naravo. Volk dlako menja, čudi nikoli.« Prav zato ima sporočilo romana tako udarno moč: dejstva o človeški naravi, ki so jasna celo otrokom, niso jasna največjim filozofom in svetovnim voditeljem. Saj mnogi od njih priporočajo revolucije kot sprejemljiv mehanizem za spreminjanje družbe od zunaj, pri tem pa lahkomiselno puščajo vnemar človeško naravo znotraj. Navdihujoče branje za vse generacije.

Mnenje: Noro kakšna podobnost z dogajanjem v vsakdanjem življenju, le da je predstavljeno v živalskem življenju. Če bi me kdo pred to knjigo vprašal, katero žival si predstavljam kot vodjo, nikoli ne bi rekla, da je to prašič...v knjigi pa je opisan kot najpametnejša žival, a kot piše v opisu, je tudi najbolj požrešna (ne le pri hrani, ampak pri vsem, vse si želi nagrabiti). Perutnina pa so živali, ki so najbolj butaste.

Začetek knjige mi je zelo zanimiv, ko se živali uprejo ljudem in jih tudi preženejo iz kmetije. Napišejo nekaj zapovedi, ki se jih držijo. Skupaj delajo, si vse delijo in se imajo lepo. Svojo politiko poimenujejo animalizem. Začetek sem si predstavljala kot nekakšno podjetje, kjer se glavni norčujejo iz delavcev, vendar se v resničnem življenju le malokrat zgodi, da bi se res vsi uprli. Kasneje pa prašičem vodenje stopi v glavo in začnejo spreminjati zapovedi, začnejo sodelovati z ljudmi, tudi pobijati druge živali, ki se jim postavijo po robu. 

Na koncu so se prašiči tako spoprijateljili z ljudmi, da so imeli zabavo, prašiči pa so začeli hoditi po dveh nogah. Všeč mi je tudi zadnji stavek iz knjige: "Živali zunaj so obračale svoje poglede od prašiča do človeka in od človeka do prašiča in spet do prašiča; a že je bilo nemogoče povedati, kdo je kdo."

Knjiga mi je bila zelo všeč, vendar ni imela tiste neke iskrice, da bi jo popolnoma vzljubila, zato ji podarjam štiri zvezdice. Priporočam jo vsem. 

Nauk, ki sem ga jaz dojela pa je, da tisti, ki so navajeni vladat bodo vladali še naprej, tisti ki z malim niso zadovoljni, bodo grabili še naprej in izkoriščali šibkejše in revnejše. Opisano je realno stanje v živalskih podobah.

Ni komentarjev:

Objavite komentar