Kategorija: fantastična pravljica
Opis: "Od doma sem šla kot mačka in se vrnila kot človek," je potarnala Mija. "Kako kruto!" je zagodrnjala črna mačka Mara, Mijina teta. "Jaz niti za tisoč kanarčkov ne bi hotela biti človek. Gotovo si naredila kaj zares nemačjega. Kaj imaš v kovčku?" "Pižamo, zobno ščetko in milo, da se lahko umijem." "Torej se ne umivaš več s slino? Potem je vse izgubljeno."
Mnenje: Ko sem bila otrok, nisem rada brala. To knjigo imam še vedno doma, ker mi je edina ostala v spominu, saj v njej nastopa deklica, ki je bila včasih mačka, ker obožujem mačke, je verjetno to moja najljubša knjiga iz otroštva.
Se pravi...,deklica Mija je bila nekoč mačka in ker je pojedla konzervo iz inštituta za raziskave, je postala mačka. Mija se je pa še vedno znala pogovarjati z mačkami. Zatekla se je k novinarju Tibbeu, ki mu je v službi grozila odpoved, ker je pisal le o mačkah, nikoli ni napisal kakšne mestne novice. In tako pride na račun Mija in vsi njeni mačji prijatelji, ki prinašajo resnične novice. Zaplete se le pri nekem mestnem posebnežu, ko Tibbe objavi zgodbo, ki je resnična nima pa dokazov kakšna baraba je ta gospod. In seveda izgubi službo...Na koncu mačke, Mija in sosedova deklica Bibi pomagajo razrešiti goljufijo.
Se mi zdi, da je bilo kar lepo obujati spomine, nisem se spomnila točne zgodbe, le to da je bila Mija mačka. Knjiga je enostavna, zabavna, otroška...Imam občutek, da jo bom čez nekaj let ponovno prebrala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar